Strani

sobota, 9. januar 2016

DVOREC MATZENAU







   Nedeljski izlet-odkrivanje lepot v naših krajih...







Med prazniki sem brskala po knjigah in »netu«-predvsem me je zanimala arhitektura občine Moravske Toplice. 
In najdem dvorec grofa Matzenauerja. Nekaj malega sem že slišala o tem dvorcu, sedaj pa sem si vzela čas, da najdem kar se da, tako za splošno izobrazbo.



Na Google earth sem pogledala, kje je ta dvorec. Usedla sem se v avto in se odpeljala v Prosenjakovce. Ko sem prispela tja in sem ga zagledala skozi okno avtomobila, sem samo globoko vdihnila in v istem trenutku me je postalo sram, da si v vseh teh letih nisem  vzela čas za ta prečudoviti objekt.
Prevzela me je vzhodna fasada: kakšni proporci volumna, kompozicija odprtin, simetrija in detajli na fasadah- pilastri, kapiteli, kovana ograja in še in še…
S fotoaparatom v roki sem naredila nekaj fotografij in z žalostjo opazila, da je dvorec v zelo slabem stanju.
Prav želela sem si ga v tistem trenutki premeriti in dokumentirati vse te detajle, ker mi bo res žal, ko ga več nebo. Kakšen objekt in kašne možnosti so, če bi ga rekonstruirali in mu dali novo vsebino.
 Sprehodila sem se po okolici, tudi v notranjost sem pokukala…
Vtisi  so se kar vrteli v moji glavi in želela sem vedeti več o usodi tega dvorca. V knjižnici  najdem knjigo: Moji spomini na družino Matzenauer. Napisala jo je vnukinja grofa Matzenauerja, gospa Karolina Zrim.
Prav z zanimanjem sem prebrala to knjigo…
Povzemam nekaj podatkov o dvorcu iz te knjige, predvsem kar se tiče dvorca, čeprav me je podroben opis, kako so takrat živeli in kaj vse se je dogajalo na en način pretreslo.




Dvorec naj bi bil zgrajen v prvi tretjini 19 stoletja. Iz zemljiške knjige je razvidno, da se je že leta 1866 prodajal.


Zazidan je bil  torej v obdobju neoklasicizma, ki se je razvijal v drugi polovici 18. stoletja, dosegel vrh v času francoske revolucije in cesarstva ter se končal s prihodom romantike okrog leta 1830.
Izoblikoval se je v več deželah hkrati, tako v Italiji kot tudi Franciji, od koder se je z napoleonskimi osvojitvami razširil po vsej Evropi. Verjetno je avtor oziroma arhitekt tega objekta iz Italije, tudi v knjigi je omenjeno, da so bili graditelji iz Italije.







V tem obdobju so se arhitekti zavzemali za grški platonski ideal, občudovanje antike je bilo vse globlje, vse več je bilo navdušenega študija in raziskovanja tega obdobja; to je vplivalo na spoštovanje in ljubezen do antične umetnosti.
Vračali so se  k preprostim in čistim oblikam, spodbudilo jih je  ponovno odkrivanje grške in rimske civilizacije. Lepotni ideal tega sloga se je naslanjal na teorijo absolutne lepote, v kateri si umetniki prizadevajo predvsem za jasne, uravnovešene in preproste oblike. Značilno je simetrično oblikovanje zgradb in uporaba antičnih arhitekturnih elementov.


Vse te detajle in proporce-zlati rez-, ki so jih uporabljali Grki in Rimljani, najdemo na tem dvorcu in ko stojim pred njim in ga gledam lahko le  preprosto rečem, da je zame eden lepših objektov pri nas.
Tlorisna velikost dvorca je cca 410 m2, pritličje, nadstropje in podstrešje.
Kot je napisala ga. Zrim, je bilo v dvorcu 26 prostorov. V pritličju: kuhinja,več shramb, prostor s krušno pečjo, nekaj sob, ki so bile namenjene gostom, kopalnica s straniščem, vinska klet . Ob glavnem vhodu je bilo stopnišče. V nadstropju je bil največji prostor tisti, ki je imel izhod na balkon, prostor za goste, knjižnica, pisarna, spalnica, otroška soba , kopalnica s straniščem. V ostalih prostorih v nadstropja tudi na podstrešju,pa so bile različne zbirke dragocenih predmetov.
Na posestvu pa ni bil le dvorec. V neposredni bližini je bil še vodnjak, golobnjak, drvarnica, kokošnjak, stavba za kočijo, čebelnjak, skednji za kmetijske pripomočke in hlevi  za konje  in krave, pekarna… Tudi zelenjavni vrt, sadovnjak, vinograd, ribnik in pa park z vodometom ob katerem so bile klopi in stebri ter ogromno okrasnega grmičevja in posebnih vrst dreves.




Zanimivo bi bilo narisati to rekonstrukcijo, čeprav je vidno le 50% sten. Nekaj podatkov je seveda zbranih v knjigi, največ pa bi lahko pomagala ga. Zrim, ki je v tem dvorcu živela…


Vir :Moji spomini na družino Matzenauer, avtorica: Karolina Zrim, leta 2011

3 komentarji:

  1. Tudi sama sem že večkrat pogledala ostanke dvorca.Res so presenetljivi. Moja pokojna soseda mi je pripovedovala, da je po vojni stanovala v njem kot delavka na zadružnem posestvu.Takrat je bil še lepo ohranjen. obiskala sem tudi njihov grob na pokopališču za rotundo v Selu. Žalostno, kar se dogaja s tako lepimi spomeniki nekega drugega časa!

    OdgovoriIzbriši
  2. Odličen prispevek. Priznam, tudi sam ga še nisem ogledal v živo, me je pa tole branje vzpodbudilo, da bom to storil ob prvi priliki - dokler še dvorec stoji.

    OdgovoriIzbriši
  3. Prekmurci,sram me je, da se danes ne zmoremo povezati in rešiti to ohranjeno lupino tako prestižne arhitekture, njene okolice in vsebin. Če Ljubljana rešuje lupino cukrarne, pravi projekti, lahko rešijo tudi ta biser. Sprožite povezave in vključite me v reševanje te sramotne prekmurske zgodbe. jože.

    OdgovoriIzbriši