V sadovnjaku imam posajeno Aronijo že 20 let. Če je dobra letina in je grm pokrit z mrežo zraste nekje 5-7 kg jagod. Mrežo dam vedno proti koncu poletja, ker imajo Aronijo zelo radi škorci.
Je listopadna grmovnica.Spada med jagodičevje in je sorodnica hruške, nešplje in jerebike.Zgodaj spomladi začne odganjati, v mesecu maju bujno zacveti z belimi cvetovi, ki so združeni v socvetja. Je zelo lepa rastlina, najlepša pa v jeseni, ko se lisje obarva v rdeči barvi. Za gojenje je ta rastlina izredno nezahtevna, raste celo na revnih tleh.Odporna je proti škodljivcem in nizkim temperaturam. Na skromnih tleh zraste 1.2 m visoko, na rodovitnih pa do 3m.
Iz Aronije pripravljam, sokove. Jagode dozorijo vse hkrati in ne odpadajo iz pecljev.
Ko odstranim peclje, jih operam, in dam v sokovnik. Sok polnim v oprane in vroče steklenice.Nekaj litrov soka dodatno posladkam in ga pijemo kot zdravilo.
Ostali sok pa prihranim za nasledno sezono in ga dodajam drugim marmeladam, kot barvilo in kot dodatek z veliko zdravilnih lastnosti.
Ostanke plodov iz sokovnika namačim v velikih steklenicah v vodi in dodam citronsko kislino. postopek je enak kot pri izdelavi bezgovega sirupa, ki sem ga objavila v blogu. Na koncu vržem vstra le semena.
Gojili so jo že stari Indijanci ter poznali njeno zdravilno in prehransko moč.
Zreli plodovi aronije so kot vitaminska bomba,vsebujejo velike količine biofenola, tanina, katehina,
flavonida, antocianina , folno kislino,
vitaminov A, več vrst vitaminov B, E in
zelo redek vitamin P.
Aronija ima kar 10 x več C vitamina kot ostalo južno sadje
V aroniji so tudi betakaroten, kalij, kalcij, železo,
mangan, molibden, jod in fosfor. Zaradi zares ogromne količine tanina in flavonida aronijo smatrajo za najmočnejšega doslej
poznanega naravnega antioksidanta.
Preprečuje tvorbo prostih radikalov,izboljšuje vid,preprečuje slabokrvnost,odstranjuje težke kovine iz telesa,deluje varovalno na naše črevesje,uravnava krvni tlak, koži daje večjo elastičnost, zmanjšuje gube itd...
Prav zaradi teh dejstev sem se odločila da je ena Aronija premalo za mojo družino.
Prijateljica Cvetka je posadila 7000 Aronij in sem imela priliko, da dobim tudi jaz nekaj sadik. Izbrala sem severni del parcele ob vrtovih, tako , da bo nasad Aronij vetrna bariera zelenjavnemu vrtu.
Prebrala sem, da se posušene aronije lahko tudi zmeljejo in se dodajo moki pri peki. Letos bo potrebno izvest tudi ta eksperiment.
Zakaj bi kupovali limone in vitamine, Aronija bo nadomestila veliko več!
Posadili smo jih na severni parcelni meji, na razdalji cca 1.8 m.
Luknje smo zvrtali z vrtalnikom.
...in na koncu zalili!
Ni komentarjev:
Objavite komentar