Strani

petek, 2. maj 2014

ARTIČOKA



Za dobro zdravje na vrtu raste artičoka.

Beri dalje...



Rast artičok:
  • artičoka je trajnica in preživi zimo, ampak je pomembno, da je v naših krajih pokrita s slamo,
  • novembra iz posušenih cvetov poberemo semena,
  • semena lahko posejemo že novembra in jih pokrijemo s slamo. Na ta način bodo rastline, ob dobrih pogojih, zrasle spomladi,
  • druga možnost je, da shranimo semena in spomladi vzgojimo sadike, ki jih nato presadimo na vrt.

Na našem vrtu se je letos bolj odnesla prva možnost- semena so sama padla iz dozorele rastline, ki sem jih nato pokrila z nekaj zemlje in slamo. Letos marca, ko sem pod zastirko na okrogli gredi preverjala kakšna je zemlja zagledam polno sadik artičok. Sadike so zdrave in močne. Semena, ki pa so bila posejana v lončke pa so zrasla v nežne in krhke sadike -pa toliko dela sem imela z njimi. 

Tako sem se prepričala, da je vredno nekaj rastlin pustiti na vrtu, da razvijejo semena in počakati da narava naredi svoje. Vzkalijo in zrastejo le tiste, ki so zdrave in prilagojene na klimo zunaj. Enako sem ugotovila tudi pri paradižniku, le da je bil pridelek bolj pozen.  

Artičoka je zelo koristna rastlina. Preveriti si malo več o njeni sestavi in kurinarični uporabnosti.

ARTIČOKA 

Botanično ime za artičoko je Cynara cardunculus subsp. flavescens (sinonim Cynara scolymus).

IZVOR:
Artičoka prvotno izhaja iz Etiopije. Pod imenom cinara so jo poznali že stari Rimljani, ki so jo uporabljali kot zelenjavo. Nato je šla v pozabo, ob prihodu Arabcev pa je spet postala poznana v Evropi. Dolgo je veljala za zelo okusno in cenjeno jed v premožnejših krogih, za revnejše ljudi pa je bila ta zelenjava z nežnim okusom predraga. 

RAST:
Artičoka je trajnica, katero gojimo zaradi lepega listja in cvetov. Uporablja se kot delikatesa v kulinariki. Artičoke potrebujejo odprte lege in plodno zemljo s ph 6,5 do 7,5. Uspevajo v različnih vrstah zemlje, ki dobro prepuščajo vlago. Gredo pozimi dobro obdelamo in pognojimo s hlevskim gnojem. Iz matičnih rastlin režemo od marca do aprila čvrste stranske izrastke, ki so dolgi od 20 do 22 cm, in imajo več korenin. 

V prvem letu sajenja od marca do aprila porežemo stranske koreninske izdelke. Nato jih posadimo na razdaljo 60 cm v vrsti, med vrstami pa so 75 cm narazen. Takrat jih tudi zalijemo. Zalivati pa jih je potrebno dokler se rastline ne primejo. Poleti moramo artičoke redno okopavati in jih pleti. Predvsem v suhem vremenu je zalivanje zelo pomembno. 

VIR: knjiga Pridelovanje vrtnin, Tony Biggs, založba Kmečki glas, 1986

ARTIČOKA ZA ZDRAVJE

Učinkovine v listih artičoke pospešujejo nastajanje žolča in spodbujajo njegov pretok. Listi artičoke so učinkovita pomoč pri prebavnih težavah, predvsem tistih, ki so posledica motenj v izločanju žolča. Te motnje se kažejo kot občutek napetosti oz. polnosti, slabost, napenjanje, spahovanje, bolečine v zgornjem delu trebuha, pomanjkanje apetita. Pri motnjah v izločanju žolča je značilno, da težave pogosto nastopijo po obroku, bogatem z maščobo. Poleg listov artičoke pomagajo pri tovrstnih težavah tudi druge rastlinske droge npr. korenina in zel regrata, listi boldovca, korenika kurkume, zel krvavega mlečnika in rosnice.

... naslednjič pa več o kulinariki: kako pripraviti najokusnejše jedi iz artičoke

Semena, ki smo jih shranili novembra. 

Mlade artičoke aprila

Notranji del vrta, kjer vidimo mlade rastline artičoke

Artičoke avgusta


1 komentar:

  1. Zanima me če bi lahko gojil artičoke v veliki posodi.. Kot rožo... Da jk pozimi lahko dam v hišo da preživi...?

    OdgovoriIzbriši