Nedeljski izlet-odkrivanje lepot v naših krajih...
Med prazniki
sem brskala po knjigah in »netu«-predvsem me je zanimala arhitektura občine
Moravske Toplice.
In najdem dvorec grofa Matzenauerja. Nekaj
malega sem že slišala o tem dvorcu, sedaj pa sem si vzela čas, da najdem kar se
da, tako za splošno izobrazbo.
Na Google
earth sem pogledala, kje je ta dvorec. Usedla sem se v avto in se odpeljala v
Prosenjakovce. Ko sem prispela tja in sem ga zagledala skozi okno avtomobila,
sem samo globoko vdihnila in v istem trenutku me je postalo sram, da si v vseh
teh letih nisem vzela čas za ta
prečudoviti objekt.
Prevzela me
je vzhodna fasada: kakšni proporci volumna, kompozicija odprtin, simetrija in
detajli na fasadah- pilastri, kapiteli, kovana ograja in še in še…
S
fotoaparatom v roki sem naredila nekaj fotografij in z žalostjo opazila, da je
dvorec v zelo slabem stanju.
Prav želela
sem si ga v tistem trenutki premeriti in dokumentirati vse te detajle, ker mi
bo res žal, ko ga več nebo. Kakšen objekt in kašne možnosti so, če bi ga
rekonstruirali in mu dali novo vsebino.
Sprehodila sem se po okolici, tudi v
notranjost sem pokukala…
Vtisi so se kar vrteli v moji glavi in želela sem
vedeti več o usodi tega dvorca. V knjižnici
najdem knjigo: Moji spomini na družino Matzenauer. Napisala jo je
vnukinja grofa Matzenauerja, gospa Karolina Zrim.
Prav z
zanimanjem sem prebrala to knjigo…
Povzemam
nekaj podatkov o dvorcu iz te knjige, predvsem kar se tiče dvorca, čeprav me je
podroben opis, kako so takrat živeli in kaj vse se je dogajalo na en način
pretreslo.
Dvorec naj
bi bil zgrajen v prvi tretjini 19 stoletja. Iz zemljiške knjige je razvidno, da
se je že leta 1866 prodajal.
Zazidan je
bil torej v obdobju neoklasicizma, ki se
je razvijal v drugi polovici 18. stoletja, dosegel vrh v času francoske
revolucije in cesarstva ter se končal s prihodom romantike okrog leta 1830.
Izoblikoval se je v več deželah hkrati, tako v Italiji kot
tudi Franciji, od koder se je z napoleonskimi osvojitvami razširil po vsej
Evropi. Verjetno je avtor oziroma arhitekt tega objekta iz Italije, tudi v
knjigi je omenjeno, da so bili graditelji iz Italije.
V tem obdobju so se arhitekti zavzemali za grški platonski
ideal, občudovanje antike je bilo vse globlje, vse več je bilo navdušenega
študija in raziskovanja tega obdobja; to je vplivalo na spoštovanje in ljubezen
do antične umetnosti.
Vračali so se k
preprostim in čistim oblikam, spodbudilo jih je ponovno odkrivanje grške in rimske
civilizacije. Lepotni ideal tega sloga se je naslanjal na teorijo absolutne
lepote, v kateri si umetniki prizadevajo predvsem za jasne, uravnovešene in
preproste oblike. Značilno je simetrično oblikovanje zgradb in uporaba antičnih
arhitekturnih elementov.
Vse te detajle in proporce-zlati rez-, ki so jih uporabljali
Grki in Rimljani, najdemo na tem dvorcu in ko stojim pred njim in ga gledam
lahko le preprosto rečem, da je zame eden
lepših objektov pri nas.
Tlorisna velikost dvorca je cca 410 m2, pritličje, nadstropje
in podstrešje.
Kot je napisala ga. Zrim, je bilo v dvorcu 26 prostorov. V
pritličju: kuhinja,več shramb, prostor s krušno pečjo, nekaj sob, ki so bile
namenjene gostom, kopalnica s straniščem, vinska klet . Ob glavnem vhodu je bilo
stopnišče. V nadstropju je bil največji prostor tisti, ki je imel izhod na
balkon, prostor za goste, knjižnica, pisarna, spalnica, otroška soba ,
kopalnica s straniščem. V ostalih prostorih v nadstropja tudi na podstrešju,pa
so bile različne zbirke dragocenih predmetov.
Na posestvu
pa ni bil le dvorec. V neposredni bližini je bil še vodnjak, golobnjak,
drvarnica, kokošnjak, stavba za kočijo, čebelnjak, skednji za kmetijske
pripomočke in hlevi za konje in krave, pekarna… Tudi zelenjavni vrt,
sadovnjak, vinograd, ribnik in pa park z vodometom ob katerem so bile klopi in
stebri ter ogromno okrasnega grmičevja in posebnih vrst dreves.
Zanimivo bi bilo narisati to rekonstrukcijo, čeprav je vidno
le 50% sten. Nekaj podatkov je seveda zbranih v knjigi, največ pa bi lahko
pomagala ga. Zrim, ki je v tem dvorcu živela…
Vir :Moji spomini na družino Matzenauer, avtorica: Karolina Zrim,
leta 2011
Tudi sama sem že večkrat pogledala ostanke dvorca.Res so presenetljivi. Moja pokojna soseda mi je pripovedovala, da je po vojni stanovala v njem kot delavka na zadružnem posestvu.Takrat je bil še lepo ohranjen. obiskala sem tudi njihov grob na pokopališču za rotundo v Selu. Žalostno, kar se dogaja s tako lepimi spomeniki nekega drugega časa!
OdgovoriIzbrišiOdličen prispevek. Priznam, tudi sam ga še nisem ogledal v živo, me je pa tole branje vzpodbudilo, da bom to storil ob prvi priliki - dokler še dvorec stoji.
OdgovoriIzbrišiPrekmurci,sram me je, da se danes ne zmoremo povezati in rešiti to ohranjeno lupino tako prestižne arhitekture, njene okolice in vsebin. Če Ljubljana rešuje lupino cukrarne, pravi projekti, lahko rešijo tudi ta biser. Sprožite povezave in vključite me v reševanje te sramotne prekmurske zgodbe. jože.
OdgovoriIzbrišiMoji stari starši so tam živeli po vojni
OdgovoriIzbriši