NARAVNA DOMAČA GNOJILA IN ŠKROPIVA

Na svojem vrtu uporabljam samo naravna gnojila, ki jih pripravim sama. Beri dalje...

Ker imam vrtove na različnih lokacijah imam pri vsakem kompleksu postavljena dva soda. V enem namakam rastline v drugem pa je voda,seveda najboljša je deževnica.

Enkrat na teden ponavadi čez vikend,rastline zalijem z »vitamini«.In to celo sezono. Včasih dam v sod tudi konjski gnoj.

Tekoče gnojilo iz listov gabeza

To rastlino imam najrajši in je tudi posajena na več mestih okrog vrtov.

Je trajnica in v enem letu jo štirikrat porežem,

Gabez vsebuje veliko železa, kalija, kalcija, fosforja in mangana ter različne B – vitamine. Iz njegovih stebel in listov lahko napravimo gnojilo, ki krepi in mineralno bogati rastline.

Analiza gabezovih listov: NPK (dušik, fosfor, kalij) 1.80-0.50-5.30. 

Kilogram listov in stebel gabeza namočimo za 24 ur. Ko se preneha peniti, je tekočina rjave barve in ima vonj po goveji gnojnici. Gnojilo moramo razredčiti v razmerju 1:10 (1 liter gnojila na 10 litrov vode). S tem gnojilom lahko gnojimo vse poletje 1x tedensko vso zelenjavo. 

Učinkovito in vsestransko gnojilo dobimo, če zmešamo enak del koprivinega in gabezovega gnojila ter dodamo 10-kratno količino vode. Dele gabeza lahko primešamo tudi kompostu in ga obogatimo.

Uporabljam ga tudi za zastirko na vrtovih.

Je odličen kompostni aktivator, zato ga mešam v kompostnem kupu.

Tekoče gnojilo iz kopriv

Koprivno gnojilo je primerno za vso listnato zelenjavo, ki potrebuje večje količine dušika.

1 kg svežih kopriv, ki  ne semenijo, namočimo v 10 litrov vode. Vsak dan premešamo s palico. Tekočina močno smrdi, zato jo pripravljajmo v odmaknjenem delu vrta. Ko se preneha peniti, je pripravljeno za uporabo.

Tekočino precedimo in razredčimo z 10-kratno količino vode. Poleti zalivamo okolico rastlin enkrat tedensko. Koprive lahko uporabljamo tudi za prekrivanje tal in s tem vplivamo na povečanje mineralne vrednosti tal in dejavnosti mikroorganizmov.

Gnojila iz zelišč

Če nam ostajajo večje količine zelišč, si lahko pripravimo odlično gnojilo, ki tudi poživi delovanje mikroorganizmov in poveča odpornost rastlin. Primerno je za plodovno zelenjavo. Gnojilo začnemo pripravljati jeseni.

Vsa neporabljena zelišča (razen baldrijana) narežemo v veliko posodo. Če imamo na voljo, dodamo koprive in čebulne lupine. Ko se zima približuje svojemu koncu, grede polijemo z gnojilom.

Škropivo za vrt naredim sama iz rastlin, ki rastejo na vrtu ali pa v okolici

Škropivo iz njivske preslice

Njivska preslica vsebuje veliko kremenčeve kisline. Uporabna je za zatiranje plesni, rje, škrlupa, pršic in rdečega pajka .

1 kg sveže ali 150g posušene preslice namočimo preko noči v 10 litrih vode. Zjutraj poberemo preslico in jo skupaj z delom nastale tekočine kuhamo. Počasi naj vre 30 minut. Vse skupaj ohladimo (pokrito) in primešamo preostanek tekočine. Nastalo tekočino razredčimo v razmerju 1:5 (1 liter tekočine razredčimo s 5 litri vode). Precedimo in ob sončnem vremenu poškropimo prizadete rastline. Če prvo škropljenje ni učinkovito, ponovimo. Dobre rezultate dosežemo tudi, če škropivo mešamo s škropivom iz kopriv v razmerju 1:1.

Škropivo iz kopriv

Uporablja se za uničevanje listnih uši. Istočasno je tudi gnojilo ter povečuje krepkost in odpornost rastlin.

1 kg svežih kopriv namočimo v 10 litrov vode. Po 24 urah  tekočino precedimo in poškropimo rastline z vseh strani. Kopriv ne namakamo dlje, ker začne plahneti učinkovitost. Postopek po potrebi ponovimo čez nekaj dni.

 Škropivo iz čebule in česna

Uporaben je za zatiranje pršic in plesni in pri porjavelosti krompirjevih rastlin. Če kuhamo lupine čebule, dobimo škropivo proti žuželkam.

V 10 litrih vode namočimo pol kilogram a narezane čebule in česna. Ko se tekočina neha peniti, jo razredčimo z desetkratno količino vode. S tekočino zalijemo zelenjavne grede.

Škropivo iz pelina

Z njim zatiramo številne uši, rjo na ribezu, gosenice, mravlje in pršice na robidnicah.

1/3 kg svežih ali 30 g suhih pelinovih listov namočimo v 10 litrih vode za 3 dni. Precedimo in nerazredčeno škropimo po prizadetih rastlinah. Pelina ne kompostiramo, ker se mu deževniki izogibajo.

Škropivo iz rabarbarinih listov

Uporablja se pri zatiranju porovega molja, ki objeda porove liste.

1 kg rabarbarinih listov polijemo s 6 litri kropa. Pustimo stati 24 ur, nato precedimo in s tekočino zalijemo porove liste.  

Škropivo iz paradižnikovih listov

Deluje proti metuljem in gosenicam kapusovega belina, ki napada zeljnate rastline.

Škropivo pripravimo tako, da naberemo dve pesti paradižnikovih listov ter odlomljenih stranskih poganjkov in jih zmečkamo. Namočimo v 2 litra vode za 3 ure. Nato prizadete rastline temeljito poškropimo z vseh strani

Škropivo iz cvetočega vratiča

To škropivo je ljudem strupeno. Uporabljamo ga za zatiranje škodljivcev na vrtnih jagodah, malinovega hroščka, pršic, listnega zavijača, rje na rastlinah in plesni.

¼ kg svežih listov, stebel in cvetov ali 15 g posušene rastline namočimo v 5 litrih vode. Lahko jih tudi skuhamo kot preslico. Poleti škropimo tla okoli rastlin, pozimi pa tudi rastline. Po cvetenju rastlin in jeseni škropimo s tekočino, ki smo ji dodali še liter vode.

Vrni se na prvo stran

Spremljaj tudi na facebooku